Med obnovljive vire energije (OVE) prištevamo vse vrste virov, ki jih pridobimo iz stalnih naravnih procesov. Ločimo pet glavnih skupin:
- biomasna energija,
- geotermalna energija,
- sončna energija,
- vetrna energija,
- vodna energija.
Njihova glavna prednost je, da zmanjšujejo odvisnost od uvoza tujih virov energije, povečujejo energetsko varnost, in spodbujajo gospodarstvo. Pozitivno vplivajo na okolje s precej manjšimi emisijami toplogrednih plinov. Z vse bolj razširjeno uporabo OVE ti postajajo cenovno konkurenčni fosilnim gorivom.
V Sloveniji je največjega pomena lesna biomasa, takoj za tem pa ji sledi vodna energija. Zadnjih nekaj let sta pomemben skok predstavljala tudi bioplin in sončna energija.
Fotovoltaika
Preprosto povedano, fotovoltaika je pretvorba sončne energije v električno energijo. Postopek temelji na fizikalnem pojavu, imenovanem fotovoltaični efekt, pri katerem posebni materiali absorbirajo sončno svetlobo ter ustvarjajo električni tok. To omogočajo mreže celic iz posebnih materialov – najpogosteje se za fotonapetostne sisteme uporablja amorfni, polikristalni ali monokristalni silicij, kadmijev telurid, in baker indijev selenid oz. sulfid. Samooskrbne sončne elektrarne prispevajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in hkrati znižujejo stroške za energijo.
Solarni paneli delujejo tudi v oblačnem vremenu, vendar je njihova učinkovitost nekoliko nižja. Za proizvodnjo električne energije namreč ni nujna neposredna sončna svetloba, temveč razpršena svetloba.
Pretvorba sončne energije ne pušča ogljičnega odtisa in ne prispeva k zvočni onesnaženosti, saj fotovoltaični moduli delujejo tiho.
Vetrna energija
Pod terminom vetrna energija razumemo postopke pridobivanja energije iz premikanja zračnih mas. Vetrnice oz. vetrne turbine – sodobne različice mlinov na veter – so naprave, ki kinetično energijo vetra pretvorijo v električno, in sicer z uporabo rotorja ter generatorja. V grobem ločimo dve vrsti – z navpično osjo in z vodoravno osjo.
V Sloveniji imamo trenutno le dve večji vetrni elektrarni (pri Dolenji vasi in pri Nanosu). V primerjavi z ostalimi članicami EU je pri nas potencial za proizvodnjo električne energije s pomočjo vetra omejen ter precej manjši. Na morju vetrne elektrarne niso izvedljive, na kopnem pa je le manjše število lokacij z ustrezno hitrostjo vetra, ki bi hkrati izpolnjevale okoljske ter družbene standarde.
V letu 2024 so vetrne elektrarne proizvedle okrog 8 % vse električne energije v svetu, kar panogo uvršča med najhitreje rastoče za proizvodnjo električne energije.
Biomasa
Med biomaso prištevamo organske snovi biološkega izvora, ki jih lahko izkoriščamo kot vir energije. Najznačilnejši primeri tega so: les, trsje in slama, hitro rastoče ter visoko energijske kulturne rastline (npr. koruza, oljna ogrščica ali sladkorni trst) ter organski odpadki (komunalni in živinorejski odpadki, kanalizacijska voda).
Energija se ustvarja s sežiganjem teh organskih snovi. S toploto, ki se sprosti pri izgorevanju, lahko ogrevamo zgradbe ali vodo. Vodo lahko nadaljnje segrejemo, da se proizvede para, s pomočjo te pa se lahko proizvede elektrika. V primerjavi s fosilnimi gorivi je energija biomase okolju bolj prijazna. Ne le, da se s takim izkoriščanjem naravnih virov proizvaja energija, istočasno se varuje tudi okolje pred kopičenjem odpadkov. Zgorevanje se izvaja v specializiranih kotlih na biomaso, pepel, ki pri tem nastane, pa se lahko ponovno uporabi kot gnojilo.
V Sloveniji je kot vir energije za ogrevanje od nekdaj pomembno vlogo igrala lesna biomasa, zahvaljujoč obsežnim gozdom. Z uporabo tovrstnega alternativnega vira se ogreva več kot 100.000 stavb.
